Ugovor vesti in civilno služenje vojaškega roka

38. člen (ZVojD)

Nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliščinah, lahko uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti in vojaški rok služi brez orožja ali opravi nadomestno civilno službo.

Nabornik lahko ugovor vesti vojaški službi uveljavlja zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov. Razloge, zaradi katerih nabornik uveljavlja ugovor vesti, mora potrjevati splošni način življenja in ravnanja nabornika.

Ugovor vesti vojaški dolžnosti pod pogoji iz prvega in prejšnjega odstavka lahko uveljavlja tudi vojaški obveznik med služenjem ali po služenju vojaškega roka v skladu s tem zakonom. Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, je dolžan opraviti 30 dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja.

Program usposabljanja za opravljanje nalog zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

39. člen (ZVojD)

Civilno službo na način, ki je določen s tem zakonom, lahko opravi na lastno željo tudi državljan, ki je ocenjen kot nesposoben za vojaško službo.

40. člen (ZVojD)

Služenje vojaškega roka brez orožja opravijo naborniki v vojaških enotah in ustanovah na dolžnostih, katerih opravljanje ni povezano z nošenjem in uporabo orožja.

Predpisi o pravicah in dolžnostih ter odgovornosti vojakov med služenjem vojaškega roka veljajo tudi za vojake, ki služijo vojaški rok v skladu s prejšnjim odstavkom.

Vojaku, ki služi vojaški rok brez orožja, se ob odpustu s služenja vojaškega roka vpiše v vojaško knjižico, da ni usposobljen za ravnanje z orožjem.

Vojaške enote in zavode ter dolžnosti iz prvega odstavka tega člena določi ministrstvom, pristojno za obrambo.

41. člen (ZVojD)

Civilna služba kot nadomestilo vojaškemu roku se izvršuje v sistemu za zaščito, reševanje in pomoč oziroma v vladnih in nevladnih organizacijah, ki opravljajo reševalno in humanitarno ali drugo dejavnost, ki je javnega pomena. Te službe in organizacije določi minister, pristojen za upravo, po njihovem predhodnem soglasju.

Organizacija, v kateri se izvaja civilna služba, mora praviloma zagotoviti za državljana, ki opravlja to službo, možnost nastanitve, prehrane ter druge pogoje.

Določiti mora tudi odgovorno osebo, ki organizira in nadzoruje delo državljana, ki opravlja civilno službo.

Državljan, ki opravlja civilno službo, je dolžanopravljati delo v organizaciji, v katero je napoten, v skladu s tem zakonom ter predpisi in akti, ki veljajo za delavce v tej organizaciji.

Državljan in njegovi družinski člani so med opravljanjem civilne službe glede pravic iz zdravstvenega in socialnega varstva izenačeni z vojaki , ki služijo vojaški rok v vojaških enotah in zavodih. Pravico ima tudi do brezplačne nastanitve in prehrane oziroma do pokritja stroškov prehrane, prevoza na delo in izplačil za osebne potrebe v višini, kot pripada vojakom med služenjem vojaškega roka.

Civilna služba je glede vštevanja v delovno dobo izenačena z vojaškim rokom.

Državljan med opravljanjem civilne službe ne more skleniti delovnega razmerja niti opravljati z osebnim delom pridobitne dejavnosti.

42. člen (ZVojD)

Nabornik, ki želi uveljavljati ugovor vesti vojaški dolžnosti ob pozivu pristojnega organa na nabor ali obveznosti v zvezi z naborom, vloži prošnjo najkasneje do dneva nabora pri upravnemorganu, pristojnem za nabor.

Pri organu iz prejšnjega odstavka lahko naborniki, ki so opravili nabor pred 5. 5. 1991 in niso služili vojaškega roka, uveljavljajo ugovor vesti vojaški dolžnosti najkasneje 15 dni po prejemu poziva na služenje vojaškega roka.

Vojak, ki služi vojaški rok, lahko vloži prošnjo za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti pri pristojni upravi za obrambo.

Vojaški obveznik, ki je že odslužil vojaški rok, vloži prošnjo pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci.

V prošnji iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora vojaški obveznik navesti razloge, zaradi katerih prosi za priznanje ugovora vesti. V času obravnave prošnje za priznanje pravice ugovora vesti vse obveznosti nabornika in vojaškega obveznika, ki je že odslužil vojaški rok, v zvezi z vojaško dolžnostjo mirujejo. Obravnava prošnje, ki jo vloži vojaški obveznik med služenjem, ne vpliva na izvrševanje obveznosti v zvezi z vojaško dolžnostjo.

(To ne drži popolnoma, saj je to z uredbo vlade rešeno malo drugače. Zadnji rok za oddajo prošnje za ugovor vesti je tako 15 dni po vročitvi poziva in ta prošnja zadrži vpoklic 2. člen uredbe o uvaljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe)

43. člen (ZVojD)

O priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti odločajo za območje več občin komisije, ki jih imenuje ministrstvo, pristojno za upravo.

Komisija mora o prošnji odločiti v šestih oziroma v treh mesecih, če gre za vojaka med služenjem vojaškega roka, od dneva, ko je bila vložena. Pri odločitvi komisija upošteva želje prosilca, v kateri službi ali organizaciji želi opraviti nadomestno civilno službo, če je to mogoče. Zoper odločitev komisije lahko prosilec vloži pritožbo v 15 dneh od dneva, ko je prejel odločitev komisije.

Ugovora vesti vojaški dolžnosti ni mogoče priznati tistemu, ki ima dovoljenje za nošenje ali posest orožja, ki je bil kaznovan zaradi nelegalne posesti orožja ali kaznivega dejanja, storjenega z nasiljem, oziroma tistemu, ki opravlja pridobitno dejavnost, ki je povezana z orožjem.

45. člen (ZVojD)

Državljana, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti in ki se je opredelil za civilno službo, napoti na opravljanje civilne službe upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci. Predlog za napotitev na civilno službo da komisija, ki je odločila o priznanju ugovora vesti vojaški dolžnosti. Civilna služba se opravlja na območju Republike Slovenije.

Državljana, ki mu je priznan ugovor vesti med služenjem vojaškega roka in se je odločil za nadomestno civilno službo, se odpusti s služenja vojaškega roka in v skladu s prejšnjim odstavkom napoti na civilno službo za toliko časa, da skupno vojaški rok in civilna služba ne presegata časa iz prvega odstavka 22. člena tega zakona (7 mesecev).

Pred napotitvijo na opravljanje civilne službe se mora ugotoviti zdravstvena sposobnost državljana za dela, ki jih bo opravljal med civilno službo.

Državljan med civilno službo nima pravice do stavke.

46. člen (ZVojD)

Šteje se, da se je državljan odpovedal pravici do opravljanja civilne službe, če se brez opravičenega razloga v določenem roku ne zglasi v gospodarski družbi ali organizaciji, v katero je napoten na civilno službo.

Državljan, ki odkloni opravljanje civilne službe ali služenje vojaškega roka brez orožja ali se temu očitno izmika, se obravnava kot vojaški obveznik, ki odklanja ali se izmika služenju vojaškega roka.

Zoper državljana, ki huje krši disciplino v organizaciji, v kateri opravlja civilno službo, na način, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih mu je priznana pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti, lahko ministrstvo, pristojno za upravo, uvede ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev za civilno službo. Preverjanje se uvede na predlog organizacije, v kateri državljan opravlja civilno službo, ter po postopku, ki je določen za priznavanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Preverjanje opravi komisija, ki je odločila o ugovoru vesti vojaški dolžnosti.

Državljanu, za katerega se ugotovi v skladu s prejšnjim odstavkom, da ne izpolnjuje več pogojev za civilno službo, se civilna služba prekine in nabornika pošlje na dosluženje vojaškega roka, če ima do izteka civilne službe še več kot petnajst dni. Državljan se pravici do opravljanja civilne službe lahko odpove, če mu je do izteka civilne službe ostalo najmanj tri mesece.

Določbe tega zakona o času pošiljanja na služenje vojaškega roka, odlaganju, prekinitvi ter doslužitvi vojaškega roka se primerno uporabljajo tudi za izvajanje civilne službe.

47. člen (ZVojD)

Državljan, ki opravi civilno službo, se mora v 15 dneh po izteku civilne službe oziroma usposabljanja zglasiti pri upravnem organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci, ki mu v vojaško knjižico vpiše, da je opravil civilno službo oziroma predpisano usposabljanje in ga izbriše iz vojaške evidence.

Državljana, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, pošlje pristojni upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na 30 dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje v ustrezno izobraževalno organizacijo ter ga nato izbriše iz vojaške evidence. Za napotitev, odlaganje, pravice in obveznosti med usposabljanjem za zaščito in reševanje se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo vojaške vaje.

Državljan iz prvega in prejšnjega odstavka se po opravljeni civilni službi oziroma usposabljanju za zaščito in reševanje razporedi v Civilno zaščito ali druge naloge v zaščiti in reševanju.

Državljan, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti, trajno ne more pridobiti dovoljenja za nošenje in posest orožja niti opravljati pridobitne dejavnosti, ki je povezana z orožjem.

 1. člen (Uredba o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe)

S to uredbo se določajo naloge državnih organov v postopku za uveljavljanje ugovora vesti vojaških dolžnosti ter izvajanje nadomestne civilne službe, služenje vojaškega roka brez orožja, izvajanje civilne službe na željo državljana, ki je ocenjen kot nesposoben za vojaško službo, ter obveznega usposabljanja za zaščito in reševanje tistih, ki jim je ugovor vesti vojaški dolžnosti priznan po odsluženem vojaškem roku.

2. člen (Uredba o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe)

Prošnjo nabornika, ki uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti, mora uprava za obrambo Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve), ki nabornika vodi v vojaški evidenci, posredovati komisiji, ki odloča o ugovoru vesti vojaški dolžnosti (v nadaljnjem besedilu: komisija), najpozneje v 15 dneh od dneva vložitve prošnje.

Za pravočasno vloženo prošnjo nabornika za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti se šteje tudi prošnja, ki je vložena kadarkoli med trajanjem naborne dolžnosti, vendar najkasneje v 15 dneh po vročitvi poziva na služenje vojaškega roka. Prošnjo za priznanje ugovora vesti nabornika pošlje upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, komisiji v roku iz prejšnjega odstavka.

Če je bil naborniku že vročen poziv za služenje vojaškega roka in je nabornik vložil prošnjo za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti, upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, naborniku odvzame poziv in ga na služenje vojaškega roka napoti, če naborniku ni priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti.

3. člen (Uredba o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe)

Ob nastopu služenja vojaškega roka oziroma vojaške službe so pristojni poveljniki dolžni seznaniti vojaške obveznike, da vložitev prošnje za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti med vojaško službo ne vpliva na izvrševanje vojaških dolžnosti ter da so v času obravnave prošnje, dokler opravljajo vojaško službo, vojaške osebe in so podrejeni vojaški disciplini.

Prošnjo za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti, ki jo po službeni poti vloži vojaški obveznik, pošlje pristojni poveljnik upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki vojaškega obveznika vodi v vojaški evidenci, najpozneje v 3 dneh od dneva vložitve. Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, je dolžan prošnjo poslati komisiji v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena.

4. člen (Uredba o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe)

Vojaškega obveznika iz rezervne sestave je upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, dolžan ob vložitvi prošnje za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti poučiti, da bo moral opraviti z zakonom določeno 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje, če mu bo ugovor vesti vojaški dolžnosti priznan. O tem vojaški obveznik podpiše izjavo.

Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, je dolžan prošnjo iz prejšnjega odstavka poslati komisiji v roku iz prvega odstavka 2. člena te uredbe.

5. člen (Uredba o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe)

Državljan, ki želi opraviti nadomestno civilno službo na lastno željo in ki je ocenjen kot nesposoben za vojaško službo, prošnjo vloži pri upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki prošnjo odstopi komisiji v roku iz prvega odstavka 2. člena te uredbe.

6. člen (Uredba o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe)

Rok šestih oziroma treh mesecev za obravnavo prošnje za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti iz 2., 3., 4. in 5. člena začne teči z dnem, ko je bila prošnja vložena.

Upravne zadeve v zvezi s časom pošiljanja državljanov na opravljanje nadomestne civilne službe, služenje vojaškega roka brez orožja ter obvezno usposabljanje za zaščito in reševanje, odlaganjem, prekinitvijo in izvršitvijo nadomestne civilne službe, služenja vojaškega roka brez orožja in obveznega usposabljanja za zaščito in reševanje opravljajo upravni organi, pristojni za obrambne zadeve.

9. člen (Uredba o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe)

Na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, izda komisija odločbo.

Zoper odločbo komisije lahko vojaški obveznik v 15 dneh vloži pritožbo na komisijo Vlade Republike Slovenije za ugovor vesti vojaški dolžnosti.

(MNZ Komisija za ugovor vesti vojaški dolžnosti, Beethovnova 3, 1000 Ljubljana)

Mladinski ceh - marec 02, 2001