|
Najbolj pogosta vprašanja in
odgovori
ali lahko vsakdo uveljavlja pravico do ugovora vesti?
Korekten odgovor na to vprašanje bi bil da in ne. Načeloma
je vsakomur dovoljeno vložiti prošnjo za civilno služenje vojaškega roka,
VENDAR je civilna služba omogočena le tistim, za katere pooblaščena komisija
ugotovi, da njihovi razlogi ustrezajo zakonskim možnostim.
Na lastno željo lahko civilno službo opravlja tudi državljan, ki je bil
ocenjen kot nesposoben za vojaško službo.
ali je za civilno služenje potrebno imeti kakšen
poseben razlog?
Da. Razlogi, ki vas lahko opravičijo služenja oboroženega
služenja vojaškega roka, so naslednji: humanitarni, filozofski in religiozni.
Pri tem pa ni dovolj, da v prošnji le omenimo kategorijo v katero sodijo naši
razlogi, temveč moramo le te čimbolj natančno utemeljiti. Tako skoraj povsem
zagotovo ne bi zadoščalo, če bi napisali, da si želite opravljati civilno
službo, ker je vsakršno ubijanje nemoralno (nehumanitarno). Prošnje morajo
biti natančnejše.
ali obstaja razlika v dolžini služenja (med
civilnim in vojaškim)?
Načeloma ne. Oziroma če smo natančnejši, pravne
razlike ni. Oboje traja 7 mesecev, vendar v praksi prihaja do razlike. Do tega
pride, ker zakon omogoča predsedniku Republike Slovenije, da skrajša dolžino
vojaškega služenja, če bojna pripravljenost to dopušča (vendar lahko služenje
skrajša največ za 1 mesec, kar se ponavadi tudi zgodi). Zakonski člen ne dopušča
skrajšanje civilnega služenja.
ali je posamezniku dana izbira, kje bo opravil
svojo civilno službo?
Načeloma da. To pomeni, da se komisija poskuša
ravnati po kandidatovih željah, če razmere to dopuščajo (predvsem gre tu za
vprašanje prostih mest). Vendar ima komisija pravico, da pošlje kandidata tudi
kam drugam.
koliko je organizacij, v katerih lahko posameznik
opravlja civilno služenje in s čim se te organizacije ukvarjajo?
Organizacij, v katerih se lahko izvaja civilno služenje
(to pomeni, da imajo sklenjeno ustrezno pogodbo z obrambnim ministrstvom), je
trenutno 12. Po zakonu morajo imeti te organizacije humanitarni značaj. Razlog,
da teh organizacij ni več, je ta, da je obrambno ministrstvo mnenja, da je
oporečnikov premalo, da bi podpisovali nove pogodbe, ker lahko potrebe po
mestih za civilno služenje zadovoljijo že s temi. Organizacije, ki že imajo
podpisano pogodbo z MZO, pokrivajo različne dele civilne družbe. Tako je
civilno služenje mogoče opravljati pri gasilcih v Sežani, v Domu za šolske
in obšolske dejavnosti v Ljubljani, v Karitasu, domovih za ostarele,...
kako je z nastanitvijo in prehrano?
Za nastanitev in prehrano je dolžna poskrbeti
organizacija, pri kateri oporečnik opravlja civilno službo.
kako je s pravicami iz socialnega in
zdravstvenega varstva za oporečnika in njegove družinske člane?
Oporečnik (in njegovi družinski člani) je med
opravljanjem civilne službe glede pravic iz zdravstvenega in socialnega varstva
izenačen z vojaki, ki služijo vojaški rok. Pravico ima tudi do nastanitve in
prehrane oziroma do pokritja stroškov prehrane, prevoza na delo in izplačil za
osebne potrebe v višini, kot pripada vojakom med služenjem vojaškega roka.
Glede vštevanja v delovno dobo je civilna služba izenačena z vojaškim rokom.
ali lahko oporečnik med civilnim služenjem
opravlja tudi kakšno drugo delo?
Hja, to je odvisno od dela samega. Po zakonu je namreč
oporečniku v tem času prepovedano opravljati z osebnim delom pridobitne
dejavnosti. Torej delo lahko opravlja, le plačan ne more biti zanj.
ali lahko posameznik uveljavlja pravico do
civilne službe kadarkoli?
Zakonsko gledano ne. V praksi to sicer ne drži, ker
Ministrstvo za notranje zadeve krši zakon in kliče pred komisijo tudi tiste
posameznike, ki bi morali biti zavrnjeni zaradi prepozno oddane prošnje. Vendar
je to le trenutno stanje (kot rečeno v zakonu ni podlage za takšno obnašanje),
tako da se na to ni dobro zanašati. Odlok vlade, po katerem se Ministrstvo za
notranje zadeve ravna, je lahko namreč hitro preklican. Nabornik, ki želi
opravljati civilno službo (ali služenje brez orožja), mora svojo prošnjo
oddati najkasneje do dneva nabora (lahko kar na naboru samem). Če slučajno
sodite med tiste, ki so imeli nabor pred 5. 5. 1991 in še niso služili vojaškega
roka, pa se vam ta rok podaljša na najkasneje 15 dni po prejemu poziva na služenje
vojaškega roka. Tistim, ki zamudite ta rok, svetujemo, da svoje prošnje vseeno
oddate, saj kot rečeno MNZ ne upošteva strogo zakonskih določb. Lahko sicer
počakate na služenje vojaškega roka (takrat imate ponovno pravico vložiti
prošnjo), vendar vam le to odsvetujemo. Vlogo za civilno služo lahko vložite
tudi kot vojak, ki služi vojaški rok, ali pa po opravljenem služenju vojaškega
roka.
|
