|
|
|
Evropa v šoli
|
|
Evropa v šoli Delovno gradivo
smo pripravili v Društvu Mladinski ceh v sodelovanju z
koordinacijski odbor
projekta:
Uvod Pred vami je kratka predstavitev Projekta "Evropa v šoli", ki smo jo pripravili z namenom približati projekt vsem zainteresiranim in ga v naslednjem šolskem letu tudi uvesti v slovenski prostor. Pravzaprav gre za priključitev Slovenije k 30 evropskim državam, v katerih se projekt že razvija in nadgradnja samega projekta ter njegova prilagoditev za slovenski prostor. Če se hočemo primerjati z Evropo in če hočemo imeti čimveč od nje, moramo mlade pravočasno vspodbuditi za aktivno participacijo pri oblikovanju skupne slovenske strategije pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Pravzaprav ni nemogoče, da bo kdo izmed mladih svetoval kakšno dobro rešitev za kakšnega od nastalih problemov. Vsekakor pa ostaja prvi in glavni namen vspodbujati mlade k večji participaciji in soodločanju na vseh ravneh, ki se jih zadevajo. Zaradi tega je potrebno mladim dajati izzive in naloge, saj lahko na ta način pridobijo več znanja in izkušenj, kot pa preko učenja standardiziranih obrazcev in form. Mladi potrebujejo izzive in Projekt "Evropa v šoli" je lahko eden izmed njih! Zametki evropske integracije Zamisel o širjenju Evrope in formiranju širše evropske integracije se je v tem stoletju pojavila že večkrat. To bi bil tudi predpogoj za trajen mir. Ideja pa je dozorela šele po drugi svetovni vojni. Leta 1950 je Robert Schuman, tedanji francoski zunanji minister postavil temelje za bodočo združeno Evropo. Tako je tudi leta 1952 na njegovo pobudo nastala Evropska skupnost za premog in jeklo, v katero je bilo vključenih šest držav. Pet let pozneje je nastala Evropska ekonomska skupnost. Danes, skoraj 50 let pozneje, pa je v Evropsko unijo vključenih že 15 držav, polnopravnih članic. Največja pridobitev unije je vsekakor mir, ki ga uživa njeno prebivalstvo. Drug pomemben vidik povezovanja je politična , ekonomska in družbena stabilnost v Evropi. Slovenija kot bodoča članica EU Velikokrat si Slovenci predstavljamo Evropsko unijo kot skupnost, od katere bomo imeli tudi Slovenci določene koristi. Zato želi Slovenija v Evropo, želi postati članica EU in se ne sprašujemo naprej, zakaj si to sploh želimo in kaj bo, ko se nam želja uresniči. Svoje razmišljanje končamo z mislijo, da se nas to tako in tako ne tiče. Žal to ni res, kajti tudi mi smo odgovorni, toliko bolj, ker bomo nosili posledice današnjih odločitev. Zlasti mladi imamo možnost predstaviti svoje cilje in ideale ter sodelovati pri oblikovanju prihodnosti, kakršno si želimo. Skupaj z drugimi mladimi se moramo truditi za vsestranski razvoj na vseh področjih življenja in se spoprijeti s težavami, ki jih prinaša zmanjševanje možnosti za študij, nezaposlenost, pomanjkanje stanovanj,… Mladi iz cele Evrope se srečujejo s podobnimi problemi in imajo podobne cilje in želje. In zakaj ne bi skupaj iskali rešitve, si izmenjali izkušnje in pomoč, spoznali kulturo evropskih dežel? Na ta način bi pridobili znanje, si razširili obzorje in doživeli, da različnost bogati. Kongres Evrope - vizija sodobne Evrope V maju 1998 je v Haagu potekalo 2. zasedanje Kongresa Evrope, ki je bil organiziran ob 50. obletnici 1.Kongresa. 1. Kongres je vodil Winston Churchill in na njem je bilo navzočih 800 delegatov iz 19 evropskih držav. Že tedaj so delegati skicirali vizijo Evrope v drugi polovici 20. stoletja ter predlagali ustanovitev skupne gospodarske in politične Evrope. V Haagu pa je bil koncept bolj kritično-vizionarsko naravnan, saj je bilo govora zlasti o bodočnosti Evrope. Vsebinsko je Kongres , ki se ga je udeležilo 2500 delegatov iz 33 držav, zajemal problematiko naslednjih področij:
Kongres je potekal v duhu zahodnoevropskega optimizma. Vendar pa so navzoči mladi udeleženci iz držav izven unije poudarjali bolj racionalen pristop in opozorili na izjemen problem brezposelnosti, tako naj bi bilo samo v Evropski skupnosti preko 18 milijonov brezposelnih. Ljudi, ki so na robu preživetja, oziroma nimajo zagotovljenega eksistencialnega minimuma, pa je že zaskrbljujočih 40 milijonov. Vsekakor je potrebno poudariti, da se omenjene številke nanašajo zlasti na mlade. Poleg tega, pa so mladi opozorili tudi na ključne probleme v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Skupni izziv mladim za premagovanje težav in povezovanje držav med seboj! Projekt "Evropa v šoli" V samem bistvu so to literarni in likovni natečaji enotni za vso Evropo s skupno temo. Pod tem imenom, "Evropa v šoli", potekajo nepretrgoma že 45 let pod okriljem Sveta Evrope, Evropske komisije, Evropskega parlamenta ter Evropske kulturne fundacije. Natečajev se lahko udeležijo vse države članice ( 32 držav ! ), ki imajo svoje Nacionalne Odbore. Izbor vsakoletnih tematik pa določa Koordinacijski Odbor s sedežem v Bonnu. Cilj tovrstnih srečanj oziroma natečajev je prebuditi zavest o Evropski skupnosti, poudariti evropsko dimenzijo na področju izobraževanja in vzgoje, vzpostaviti komunikacijo med učenci evropskih šol, pritegniti pozornost velikega števila dijakov in študentov na skupno Evropo ter jih pripraviti na odgovornost , ki jih čaka v času, ki je pred njimi. V posameznih občinah, šolah, fakultetah tako profesorji kot učenci prostovoljno sodelujejo na natečajih in izbirajo gradiva ter naslove v sklopu predloženih tem. Uspešnost delovanja programa "Evropa v šoli" Projekt "Evropa v šoli" uspešno deluje že več kot 45 let na različnih področjih izobraževanja. Njegov spekter delovanja je čedalje širši, kar je posledica prilagajanja in fleksibilnosti v Nacionalnih Odborih, šolah , kjer profesorji in učenci lahko uveljavljajo lastne iniciative znotraj organizacije. Natečaji vsako leto naletijo na vedno večji odziv, saj se je v lanskem letu na področju celotnega evropskega prostora , Projekta udeležilo preko 800.000 dijakov in študentov. Čimbolj bodo mladi seznanjeni o zgodovinskih dejstvih, o delovanju same organizacije ter o njenih perspektivah, tembolj bodo razumeli raznolikost posameznih držav in le tako bodo lahko naprej širili evropske ideje o skupni Uniji držav, v kateri že živijo ali pa še bodo. Aktivnosti v okviru Projekta "Evropa v šoli" Glavne aktivnosti v okviru Projekta "Evropa v šoli" so: -evropski natečaji (literarni, likovni, v nekaterih državah tudi glasbeni) za osnovnošolce, dijake in študente, ki obravnavajo tematiko kot npr.;
-nagrajevanje udeležencev: nagrade lahko udeleženci pridobijo na regionalni, nacionalni kot tudi na evropski ravni in sicer v obliki knjig, potovanj, diplom, certifikatov, medalj ter denarnih nagrad. Najbolj pomembna nagrada pa je udeležba na evropskih mladinskih srečanjih, ki se jih vsako leto udeleži 500 mladih iz najrazličnejših evropskih krajev -letna evropska mladinska srečanja nagrajencev natečajev -izobraževalni seminarji za vodje evropskih mladinskih srečanj -izobraževalni seminar in konference za učitelje oziroma predavatelje, ki sodelujejo v "Evropa v šoli" Nacionalni Odbori 30 Nacionalnih Odborov koordinira dejavnosti v 32 evropskih državah ( švicarski Odbor je zadolžen tudi za dejavnosti Lichensteina , medtem ko francoski koordinira še Odbor Monaka.) Vsi Odbori so pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, Evropske komisije, Evropskega parlamenta ter Evropske kulturne fundacije. Poleg tega predstavniki nacionalnih Odborov tvorijo Evropski Odbor, ki določa pravila in teme. Določitev nagrad in podelitev le-teh, organizacijo in koordinacijo samega natečaja pa določajo Nacionalni Odbori . Pogoji za formiranje Nacionalnega Odbora Preden Odbor dobi naziv Nacionalni Odbor in s tem torej legitimnost delovanja, pa mora uspešno organizirati dejavnosti na literarnem, likovnem, v nekaterih primerih na glasbenih področjih in po odločitvi predsednika "Evrope v šoli", se Evropski Odbor dokončno odloči. Sodelovanje v Evropskem Odboru Vsak Nacionalni Odbor v posamezni državi pošlje svojega delegata v Evropski Odbor. Priporočljivo je, da se predsednik oziroma predstavnik bodočega Nacionalnega Odbora udeleži srečanj Evropskega Odbora kot opazovalec. Tu dobi globlji vpogled , izmenjavo informacij ter izkušnje, ki so zelo koristne za nadaljnje delo. Evropski klubi V okviru Projekta "Evropa v šoli" pa po posameznih državah ustanavljajo tudi tako imenovane skupine, ki se imenujejo evropski klubi. Že več kot 10 let se znotraj Projekta "Evropa v šoli" vsako leto prireja sestanek koordinatorjev Evropskih klubov. Njihova naloga je pospešiti dejavnost mladih na področju evropskega izobraževanja. Strukture klubov so različne, od razrednih, šolskih pa vse do mestnih enot. Učenci in profesorji lahko prostovoljno sodelujejo pri članstvu oziroma delu samih klubov. Naloge in cilji Evropskih klubov so sledeči: - promocija evropske pripadnosti in - podpora komplementarnih institucij , organizacij in realizacija dejavnosti, ki bodo širile informacije o :
Na Hrvaškem lahko člani Evropskih klubov dodatno spodbujajo aktivnosti tudi tako, da organizirajo sestanke, delavnice, kolokvije, seminarje ter predvajajo filme, s katerimi hočejo prispevatiki k boljšemu razumevanju Evropske unije in Sveta Evrope pri njih. Evropski klubi poleg tega posredujejo tudi informacije o dejavnosti klubov v posameznih državah, o obletnici dneva Evrope, skrbijo za izmenjavo informacij ter dokumentov z ostalimi Evropskimi klubi. Poleg tega pa se tudi srečujejo na medsebojnih obiskih ali na vse evropskem zboru Evropskih klubov. Vsak posamezen Evropski klub lahko razvije svoja pravila in pogoje, ki pa ne smejo odstopati od splošnih načel natečaja. Vključevanje Slovenije v Projekt "Evropa v šoli" Sama pobuda je prišla zaradi dokaj velikega zanimanja mladih za natečaj EVRO IZZIV, ki smo ga pripravili v letošnjem letu. Opazili smo veliko zanimanje mladih za problematiko vključevanja Slovenije v Evropo in s tem povezano povečanje možnosti za mlade, ki se bodo kazale na vsakem koraku. Projekt "Evropa v šoli" je ena od možnosti spoznavanja tujih dežel, običajev, navad in ljudi. Če bi se Slovenija hotela vključiti v ta projekt, pa bi morala zadostiti nekaterim določilom, ki jih postavlja evropska koordinacija tega programa. Slovenski Odbor naj bi štel 10 članov, kjer bi imenovali predsednika , podpredsednika, voditelja projekta ter ostale člane z različnih področij. Ideja Nacionalnega Odbora je pridobiti k sodelovanju tiste organizacije ter institucije, ki so tako ali drugače povezane z Projektom "Evropa v šoli" in ki so zainteresirane za finančno podporo ali donatorstvo. V večini primerov so pokrovitelji vplivne osebnosti posameznih držav ( predsednik parlamenta, predsednik države), ki omogočajo večje zanimanje za ta natečaj in s tem doprinesejo k boljši promociji natečaja. Politični veljaki pogosto napišejo posebna pisma šolam ter podobnim institucijam in s tem vzpodbudijo odgovorne ljudi k udeležbi in s tem tudi k večji udeležbi mladih. Naloga Odbora, ki zaseda enkrat ali dvakrat letno je, da postavi pogoje ter odloča o izboru tem. Člani Odborov bi delovali oziroma koordinirali dejavnosti mladih na literarnem in likovnem področju, odvisno od tega za katero področje so usposobljeni. Vsak član naj bi v Odboru deloval 3 ure mesečno, v dnevih pred natečaji pa bi število ur močno naraslo, saj njihova koordinacija zavisi od števila prijavljenih kandidatov na posameznih področjih. Nacionalni Odbor sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij. To so lahko:
Zgoraj omenjenim strokovnjakom bi v pisni obliki poslali našo vizijo projekta in predloge. Zainteresirani bi nam posredovali svoje poglede, predlagali svoje strokovnjake kot morebitne vodje oz. ljudi, ki bi bili sposobni voditi ter ocenjevati literarne in likovne izdelke.Tako bi strokovnjaki iz določenih področij izbrali svojega mentorja, ki bi bil član Nacionalnega odbora. Tako bi za področje ocenjevanja likovnega dela izbrali mentorja-člana Odbora npr. na Likovni akademiji ali na kakšni podobni instituciji, kjer predavajo priznani strokovnjaki iz tega področja in ki bi bili prostovoljno pripravljeni na ocenjevanje izdelkov. Dalje bi iskali strokovnjaka na literarnem področju ( prof. slovenskega jezika, slaviste, prevajalce,…), predstavnika mladinskih organizacij, ki so ponavadi pobudniki takih projektov, nacionalna televizija bi določila svojega predstavnika Odbora (novinarja),.. Izbrani strokovnjaki bi pod vodstvom svojega mentorja formirali komisijo, ki bi sama določila način ocenjevanja in njegovo realizacijo, seveda če se s tem strinjajo ostali mentorji , člani Odbora oz. njihov predsednik.Vsi ti ljudje-mentorji pa bi sestavljali slovenski Nacionalni Odbor.Pobuda za tak projekt je stekla s strani društva Mladinski ceh, saj se zavedamo, da se mladi želimo vključevati v projekte , ki zadevajo delovanje oz. spoznavanje drugih evropskih kultur. Glavne aktivnosti slovenskega Nacionalnega Odbora v okviru "Evropa v šoli" bi bile:
IZVEDBA NATEČAJA V Sloveniji bi bilo glede na izkušnje z drugimi natečaji, najbolj smiselno organizirati literarni, pesniški in likovni natečaj. Tema je enotna za vso Evropo, naslove in časovne roke, bi določal Nacionalni Odbor. Poleg tega pa bi lahko izvedli tudi natečaj za najboljše oblikovanje internet strani. Pri nas bi lahko literarni del predstavljal spis oziroma pesnitev na dano temo: ( možni naslovi: " Kakšna vrsta kulture v 21. Stoletju?", "Človekove pravice in jaz"…), likovni del pa bi predstavljal umetnino, ki pa ne sme biti večja od risalnega lista. Način oddajanja literarnih prispevkov je sledeč:
Za likovna dela pa je potrebno oddati izdelek na sledeč način :
Pri ocenitvi internet strani je potrebno dobiti prostor na enem od strežnikov, kjer lahko mladi postavijo svoje internet strani, oziroma si jih lahko ogledajo. Način oddaje je podoben kot prej, le da morajo izdelke oddati na disketah ali pa sporočiti naslov njihove domače strani. Financiranje dejavnosti Financiranje vseh teh dejavnosti naj bi bilo podprto s strani sponzorjev (različne industrijske veje, državne institucije, ministrstva, sodelovanje med mesti) kakor tudi z uradom posebnega odposlanca Evropske skupnosti ter s pomočjo Evropske komisije. Je ena izmed najtežjih delov priprave in izvedbe tega projekta. Pravzaprav se bo potrebno odločiti med strokovnostjo in prostovoljnim delom, ki pogosto prinaša malo manj strokoven končni rezultat. Predvsem je pomembno sodelovanje ministerstev, tako Min. za šolstvo in šport, kakor tudi Min. za kulturo. Natančno finačno konstrukcijo bi pripravili na podlagi nekaterih odločitev o tem, v katero smer bomo peljali ta projekt v Sloveniji. Gre predvsem za razširjenost projekta, števila vključenih mladih, velikosti Nacionalnega Odbora in drugo.
|
Mladinski ceh - marec 02, 2001 |
